
Srečo ima, kdor svojega doma ne zapusti zato, ker ga mora, temveč zato, ker ga želi, zapiše Saša Stanišić, nemški avtor bosanskih korenin, že od otroštva razpet med dvema domovinama.
V avtobiografski zgodbi o družini, državi, skupnosti, ki je zaradi jugoslovanske vojne za vedno razpadla, raziskuje vprašanje (svojega) izvora. V njegovi podobi dečka, ki je pri štirinajstih letih izgubil dom, se plasti celotna izkušnja begunstva. Naslikana z neusmiljeno ostrino, obenem pa neustavljivim humorjem, Stanišićeva pripoved presega preteklost in se zazira v prihodnost, z upanjem zase in prihodnje generacije: Ni važno, od kod si. Čigav si. Važno je, kam greš.