Preizkušnja odsotnosti ali smrti je bržkone eden najtežjih preizkusov ljubezni – tudi s to temo se srečamo v najnovejšem romanu Javierja Maríasa. Gre za portret žene in moža, katerih medsebojna, globoka notranja povezanost kljubuje še tako nenavadnim življenjskim preizkušnjam. Moški lik ima skrivnosten poklic, očitno je britanski vohun, ki ga tajne naloge zadržijo zdoma tudi po več mesecev. (»Tam so opazili moje sposobnosti in človek je zvečine iz tistega kraja, kjer to cenijo in kjer ga potrebujejo.«) Medtem žena Berta Isla živi svoje življenje v Španiji, venomer v pričakovanju, kdaj se bo vrnil. Nikoli ne ve, v kakšnem stanju bo prišel domov in koliko časa bosta lahko spet skupaj. Nekoč se zgodi, da ga ni nazaj tako dolgo, da ga morajo razglasiti za mrtvega in pokopati, čeprav sama nikoli ne sprejme njegove smrti. Marías je napisal pretanjen psihološki roman, ki se ukvarja z najintimnejšimi človeškimi občutji in stiskami, tudi z vprašanjem domoljubja v obeh pomenih besede.