
Aleš Berger se je večkrat mudil v Mednarodnem središču književnih prevajalcev v mestu Arles v francoski Provansi in si ob tem zapisoval svoje vtise, opažanja in spoznanja.
Čez četrt stoletja (1989–2014) se razteza lok njegovih zapiskov, ki jih je zastavil še kot državljan Jugoslavije in iz katerih je razbrati, kako se je v tem času spremenilo skoraj vse: avtor, njegovo doživljanje sveta in domovine, njegovo razumevanje in udejanjanje prevajalskih veščin. Pa seveda tudi svet okrog njega, ki nikakor ni obstal na mestu. Naj se še tolikokrat vrnemo v isti kraj, nič ni nikoli enako; morda se zato vračamo tem raje…